Na podstrešje se da priti iz cerkvene ladje, a večina ne ve za ta kraj -bolje - skrivališče. Prostor ima le eno samo, zelo zamazano okno, ki ni zatemnjeno kot večina morojskih. V tem prostoru stoji le nekaj uničenega pohištva in škatle, polne knjig o svetem, blaženem in norem Vladimirju. Lahko bi rekli, da je podstešje eno izmed odlagališč krame, ki pa kljub pogostim poskusom urejanja trmasto ostaja le razmetano. To je popolen kraj za parčke, ki si želijo zasebnosti v notranjosti brez tveganja, da bi jih zalotili. Ne varuhi ne profesorji za podstrešje ne vedo, oziroma se jim ne zdi zadnji kraj, kjer bi si gojenci zaželili romantike. Na podstrešje večinoma nihče ne hodi, zato je vse prekrila debela plast prahu.
